Zdravilne rastline

Že iz prazgodovine so zelišča spremljala človeka v želji za ozdravitev. Kneipp je povezal stara vedenja, mamine in svoje izkušnje ter pripravljal številne rastline iz domačega okolja. Poudarjal je, da naj zelišča zdravijo lažja obolenja in pomagajo pri težjih. V svojih knjigah je natanko opisal lastnosti, način priprave in porabe za veliko rastlin. Pripravljal je čaje, tinkture, praške in olja. Za terapevtske postopke je uporabljal predvsem tiste z blagim učinkovanjem (kamilica, lipa, meta, bezeg, ognjič …), saj tista bolj agresivna (mak, digitalis …) lahko hudo škodijo. Da so rastline nežno delujoče, ne pomeni, da niso zdravilne, temveč da imajo manj stranskih učinkov in strupenosti. Zato jih lahko uporabljamo daljše obdobje. Predpisanih zdravil nikakor ne smemo opustiti, z zelišči pa lahko njihovo delovanje podpiramo. Na naraven način pa se dajo pozdraviti nespečnost, prebavne motnje, utrujenost ali stres. Učinkovine najdemo v različnih delih rastlin ali pa kar v celi rastlini od korenin do cveta in ploda. Napačna priprava ali izbira zelišča pa lahko tudi škodi. Zato z njimi ne smemo delati kar po domače. ZUNANJE se uporabljajo zelišča kot kopeli (hrastova skorja, preslica, kamilice, rman …), za inhalacijo (kamilica, smrekove iglice, meta …) ali za obkladke (zelje, trpotec, krompir …). Za kopel prevremo v 1 litru vode 3 pesti zelišča in to dolijemo v kad. Za inhalacije pa lahko uporabimo tudi olja ali ekstrakte. NOTRANJE delujejo najboljše kot čaji. Ne smemo pa spregledati, da veliko pomenijo pri prehrani. V petem stoletju pred našim štetjem je že Hipokrat zapisal, da naj bo hrana zdravilo in zelišče hrana. Zelišča delujejo zaradi svojih sestavin zdravilno in pomagajo pri premagovanju različnih težav. Grenčine vzpodbujajo prebavo in presnovo, pomagajo slabokrvnim in živčno izčrpanim. Najdemo jih v regratu, rmanu, koprivah, pelinu, pegastem badlju, tavžentroži, encijanu in še številnih drugih. Eterična olja pomirjajo, odvajajo vodo iz telesa, sproščajo krče, uničujejo bakterije in krepijo prebavila. So v meti, melisi, kamilici, sivki, žajblju, timijanu … Flavonoidi krepijo srce in ožilje, čistijo jetra in umirjajo krče. Najbolj pogosti so v oranžno cvetočih rastlinah, pa tudi v divjem kostanju, brezi ali kamilici. Čreslovine vežejo beljakovine iz poškodb in tako uničijo podlago bakterijam. Uporabljamo jih za izpiranje, grgranje ali ovitke. So v žajblju, jagodičju, petoprstniku … Sluzi delujejo blažilno, protivnetno in rahlo odvajalno. Imajo jih lan, islandski mah, slez in aloja. Vitamini, minerali in mikroelementi so pomembni za presnovo in ravnotežje tekočin v telesu. Da bi se izognili težavam, je še kako pomembno vključiti naslednji steber Kneippovega nauka, to je prehrano in se navaditi z zelišči kar se da pogosto srečevati v kuhinji.
Izvajalka: Francka Čuk, zaprisežena knajpovka